Članki in enciklopedije

ARTIČOKA (lat. Cynara scolymus) je ena izmed najstarejših gojenih rastlin. Doma je v Sredozemlju, goji in uspeva pa po vsej zahodni Evropi. Že od 15. Stoletja so jo zelo cenili kot zelenjavno poslastico, njene zdravilne lastnosti pa odkrili šele v 20. Stoletju. Je zelena trajnica, ki zraste v višino do 1,5 m. Je zelo zdrava in predstavljaja pravo bogastvo vitaminov, železa in magnezija. Pomaga razstrupljati jetra, zmanjšuje količino sladkorja in raven trigliceridov v krvi. Znana je tudi po tem, da spodbujajo izločanje žolča ter s tem preprečuje nastanek žolčnih kamnov, odpravlja pa tudi prebavne motnje, kot sta napihnjenost in siljenje na bruhanje. Z njihovo pomočjo odpravljamo slab zadah, zaspanost po obroku, napenjanje in bolečine v trebuhu.

Uporabni deli artičoke so listi in cvetovi. Liste lahko poberemo in jih posušimo ter kasneje uporabimo za različne pripravke (čaj, tinkture itd.). Neodprte cvetove glavice in mesnato dno pa uporabimo v prehrani kot okusno zelenjavo.

Sestavine in pozitivni učinki artičoke

Listi vsebujejo veliko organskih in fenolnih kislin, zlasti grenki, aromatični cinarin. Poleg tega v njih najdemo seskviterpenski laktoni – grenčine, ki spodbujajo izločanje prebavnih sokov, flavonoidi, kalijeve soli, provitamin A in številne encime.

Nemški znanstveniki si leta 2001 opazili, da flavnoidi spodbujajo pretok žolča in pospešujejo obnavljanje jetrni celic. Pred tem so že ugotovili, da izvlečki iz listov lahko pomagajo pri zniževanju vrednosti holesterola v krvi. Leta 2002 so japonski raziskovalci ta učinek potrdili in kot učinkovine identificirali seskviterpenske laktone. Flavonoidi ob pomoči kislin in kalijevih soli delujejo kot diuretiki in blažijo težave z ledvicami.

Raziskave so dokazale tudi to, da se v naših jetrih pod vplivom artičoke hitreje razstrupljajo telesu škodljive snovi, saj je cinarin šibek diuretik .

Cinarin je močan antioksidant, prav tako tudi številni flavonoidi v artičoki. Zato lahko z rednim uživanjem artičoke ali izvlečkov organizem zaščitimo tudi pred škodljivimi prostimi radikali ter prehitrim staranjem.

Z uživanjem artičoke naj bi uspešno odpravili tudi izgubo apetita, uporablja se tudi pri drugih motnjah oz. boleznih vezanih za prebavo (sindrom vzdraženega debelega črevesa, Crohnova bolezen, ulkus, dispepsija).

Uživanje artičok priporočajo sladkornim bolnikom, saj naj bi artičoke nekoliko omejile dvig krvnega sladkorja po obroku. Pogosto se artičoka priporoča osebam z boleznimi ledvic, po nekaterih virih tudi pri protinu.

Uporaba v kuhinji

Pri artičoki so užitni: mesnat spodnji del zunanjih listov, osrednja »srčika« in spodnji del koška. Artičoke moramo pred uporabo najprej temeljito umiti pod tekočo vodo. Nato odstranimo spodnje lističe, pecelj pa odrežemo tako, da bo dolg približno 2,5 cm ali manj. Odrežemo tudi zgornjo četrtino artičok in s posebnimi škarjami porežemo špičaste robove listov. Ko artičoke obrežemo, navadno kmalu postanejo rjave. Zeleno barvo ohranimo, če jih pokapljamo z limoninim sokom. Ker lahko na rokah artičoke pustijo madeže, je priporočljivo, da pri delu z njimi uporabljamo gumijaste rokavice!

Artičoke lahko kuhamo, vlagamo, dušimo, na hitro popražimo, cvremo, serviramo z različnimi omakami in prelivi ali polnimo z nadevi; steblo glavice pa blanširamo v juhah in enolončnicah. Mlade artičoke lahko jemo tudi surove. Lahko jih pripravimo kot samostojno jed ali pa jih dodamo drugim jedem.

Previdnostni ukrepi

Uporaba in uživanje artičoke je popolnoma varna. Večja pazljivost pri uporabi se svetuje bolnikom z žolčnimi kamni, uživanje artičok oziroma njihovih izvlečkov pa se odsvetuje osebam z zaporo žolčevodov (npr zaradi prisotnosti žolčnih kamnov). Artičokam naj se izogibajo tudi osebe z alergijo na artičoko ali sorodne rastline (npr marjetice) - predstavnike družine nebinovk (lat. Asteraceae) zaradi možnosti pojava dermatitisa.

Izvleček iz artičoke je eden izmed najbolj iskanih rastlinskih izvlečkov v pomoči pri razstrupljanju jeter in ledvic!