Članki in enciklopedije

Artičoka

Latinsko ime:

Cynara scolymus

Uporabni del:

List, srce artičoke

Druga imena:

Cinara

Splošni opis in zgodovina:

Artičoka je zelenjava, ki jo danes gojijo v mnogih predelih sveta z zmernim ali subtropskim podnebjem, še posebej v Franciji, Italiji, Španiji, Belgiji in Kaliforniji. Je trajnica iz družine Nebinovk in lahko zraste v višino dveh metrov. Stebla so groba, nagubana in razvejana, listi pa so razmeroma veliki in enakomerno razporejeni po steblu. Vrhnja stran listov je temno zelene barve, spodnja pa je siva. Mesnat del rastline poznamo pod imenom »srce artičoke«. Cveti v juliju. Cvetovi so modro-vijolične barve.

Grški mit pravi, da je bila prva artičoka ženska z imenom Cynara, ki je živela na otoku Zinari. Bog Zevs, ki je na omenjenem otoku obiskal brata Pozejdona, se je vanjo zaljubil in se odločil, da jo spremeni v boginjo. Cynara je pogrešala dom, zato se je z gore Olimp vrnila na Zemljo. Zevs jo je v navalu besa spremenil v prvo artičoko in tako je Cynara (latinsko ime za artičoko) ostala na Zemlji.

Raba v prehrani in uporaba:

Artičoke slovijo po izjemnem okusu. Sveže artičoke lahko dodamo k solatam, glavnim jedem in omakam. Odlične so v kombinaciji s piščancem in sirom, pripravimo pa jih lahko tudi na žaru.

Uporaba v zdravstvene namene:

Artičoke vsebujejo malo kalorij in maščob. So odličen vir vlaknin in antioksidantov, ki pomagajo preprečevati nastanek zaprtja in zmanjšujejo nivo slabega holesterola. Sveže artičoke so odličen vir folne kisline, ki lahko v zgodnji nosečnosti pomaga preprečevati nastanek okvare nevralne cevi pri plodu. Vitamin C v artičokah krepi delovanje imunskega sistema in nas ščiti pred okužbami, vitamin K pa ima ključno vlogo pri ohranjanju zdravih kosti. Artičoke so tudi bogat vir mineralov, ki nadzorujejo srčni utrip in krvni tlak, sodelujejo pri proizvodnji rdečih krvnih celic in pri sintezi kostnega mozga.

Ali ste vedeli? Novejša dognanja:

Artičoke vsebujejo veliko število antioksidantov. Številni dejavniki modernega življenjskega sloga povzročajo oksidacijo celic, kar vodi do poškodb celic. S tem se ogrozi sposobnost telesa, da se zaščiti pred različnimi toksini in boleznimi. Preproste funkcije, ki jih naše telo opravlja vsak dan, proizvajajo spojine, imenovane prosti radikali. Nenadzorovane količine prostih radikalov predstavljajo velik stres za telesne celice. Artičoke vsebujejo sestavine, ki nevtralizirajo omenjene proste radikale in druge okoljske toksine, preden bi le-ti v telesu povzročili večjo škodo.

Nemški zdravniki priporočajo uživanje artičokinih listov za zdravljenje prebavnih in želodčnih težav. Glavni vir vlaknin v artičokah predstavlja prebiotik inulin, ki povečuje delež t. i. »dobrih bakterij« v črevesju.