Članki in enciklopedije

Divja ščetica

Latinsko ime:

Dipsacus fullonum

Uporabni del:

Korenina, vršički

Druga imena:

/

Splošni opis in zgodovina:

Divja ščetica je dvoletnica. V prvem letu proizvede le listno rozeto, v drugem letu pa zraste v višino tudi do 2,5 metra. Rastlina v povprečju proizvede do 3300 semen, ki jih uživajo tudi ptice. Listi divje ščetice so v prvem letu sijoči, zeleni in imajo zaobljene robove, na njihovi površini pa najdemo bodice. Lista, ki si ležita nasproti, tvorita nekakšno skodelico, v kateri se zbira voda. Cvet je jajčaste oblike, najdemo pa ga ob koncu vsakega stebla.

Raste v predelih, kjer je veliko sončne svetlobe. Običajno jo najdemo ob zapuščenih poljih, cestnih jarkih in travnikih.

Divja ščetica izvira iz Evrope.

V preteklosti so jo uporabljali v tekstilni obdelavi. Posušene cvetne glavice so pritrdili na vretena, z njihovo pomočjo pa so česali predivo. Hkrati so jo uporabljali tudi za zdravljenje različnih bolezni, predvsem tistih, povezanih z ledvicami in jetri.

Raba v prehrani in uporaba:

Uporablja se predvsem korenina eno leto stare divje ščetice. Najpogosteje rastlino uporabljamo za pripravo tinkture. Pripravimo jo tako, da 1/3 narezane korenine damo v steklen kozarec, jo prelijemo s 50 % alkoholom in kozarec dobro zapremo. Postavimo ga na sonce za približno 3 tedne. Nato tinkturo precedimo. Dnevno lahko uporabljamo 25-30 kapljic tinkture, ki jih razredčimo v 1dcl vode.

Divjo ščetico sicer najdemo tudi v obliki kapsul, praškov in čajev, uporabi pa se lahko tudi surova, kuhana ali pečena.

Uporaba v zdravstvene namene:

Korenino divje ščetice lahko uporabljamo za zdravljenje osteoporoze, možna je tudi zunanja uporaba in sicer za blaženje bolečine, otekanja in vnetja kože ter za zdravljenje odprtih ran. V preteklosti je bila divja ščetica pogosto uporabljena za zdravljenje Lymske borelioze, uporabljali pa so jo tudi zaradi njenih antibiotičnih lastnosti. Več sto let so rastlino uporabljali za zdravljenje vnetij mehurja in kot diuretik (za odvajanje odvečne vode iz organizma). Je tudi odlično sredstvo za razstrupljanje jeter in ledvic in za izboljšanje prebave.

V tradicionalni kitajski medicini so mnenja, da divja ščetica poskrbi za zdravje jeter in ledvic. Korenina rastline je ostrega, grenkega okusa in pospešuje cirkulacijo, poleg tega pa skrbi za izgradnjo močnih kit in kosti. Uporabljajo jo tudi za zdravljenje simptomov depresije, utrujenosti, apatije, občutka prazne notranjosti, omotice, zvonjenja v ušesih, motenj spomina, pozabljivosti in bolečin v spodnjem delu hrbta. Divja ščetica ima pozitiven učinek na delovanje debelega črevesa. Pomirja bolečino, uporablja pa se tudi za zdravljenje zlomov kosti. Rastlina se v nosečnosti uporablja za pomirjanje hiperaktivnega ploda, pri katerem spodbuja počitek. Prav tako se uporablja za zdravljenje krvavitev v času nosečnosti in za lajšanje težav pri močnih menstruacijah. Korenina divje ščetice vsebuje antibiotične spojine, ki pomagajo telesu, da se znebi bakterijskih vsiljivcev.

Ali ste vedeli? Novejša dognanja:

Korenino divje ščetice lahko uporabljamo tako notranje kot tudi zunanje. Notranje jo lahko uporabljamo za zdravljenje bolečine, šibkosti v kolenih in v spodnjem delu hrbta, pomaga pa tudi pri popravilu poškodovanih kosti in tkiv. Zunanje pa jo lahko uporabimo tudi v kombinaciji smolo, imenovano zmajeva kri in sicer za zmanjševanje otekline in lajšanje bolečine.

Izvleček iz listov divje ščetice lahko uporabimo za zdravljenje aken.

Mazilo iz korenin se pogosto uporablja za odpravljanje kožnih bradavic, homeopatsko pa se uporablja tudi za zdravljenje drugih kožnih bolezni.