Članki in enciklopedije

Kalij

Prednosti uživanja in vloga v telesu:

Kalij je mineral, ki ga najdemo v živilih, hkrati pa je tudi elektrolit. Naloga elektrolitov je vodenje električnih impulzov po telesu. Sodelujejo tudi pri uravnavanju krvnega tlaka, vode v telesu, prebave, srčnega ritma in pH ravnovesja.

Naše telo ga ne more proizvajati samo, zato je pomembno, da priporočene dnevne potrebe po kaliju pridobimo z uživanjem ustrezne prehrane.

Kalij je povezan tudi z ledvicami, saj zdrave ledvice vzdržujejo normalne ravni kalija v telesu, njegov presežek pa odstranijo preko urina.

Pomanjkanje in simptomi:

Do pomanjkanja kalija lahko pride v primeru nekaterih bolezni in stanj, med katera uvrščamo bolezni ledvic, prekomerno uporabo diuretikov, prekomerno znojenje, drisko in bruhanje, pomanjkanje magnezija ter uporabo antibiotikov.

Začasno zmanjšanje vrednosti kalija običajno ne povzroči nobenih simptomov. Če se zaradi vadbe močno znojimo, z uživanjem hrane in s pitjem po vadbi nadomestimo raven kalija.

Simptomi hudega pomanjkanja kalija pa so:

• Utrujenost,

• mišični krči,

• nepravilen srčni utrip,

• bruhanje.

Priporočen dnevni odmerek:

Otroci (1-3 let) potrebujejo dnevno 1.000 mg kalija.

Otroci (4-6 let) potrebujejo dnevno 1.400 mg kalija.

Otroci (7-9 let) potrebujejo dnevno 1.600 mg kalija.

Otroci (10-12 let) potrebujejo dnevno 1.700 mg kalija.

Otroci (13-14 let) potrebujejo dnevno 1.900 mg kalija.

Mladostniki (15-18 let) potrebujejo dnevno 2.000 mg kalija, neodvisno od spola.

Odrasle ženske in moški potrebujejo dnevno 2.000 mg kalija.

Stranski učinki ali predoziranje:

Pri prekomernem odmerjanju kalija se najpogosteje pojavi povišan srčni utrip. Dejavniki tveganja za predoziranje s kalijem so:

• Bolezni ledvic,

• pretirana telesna vadba,

• diabetes,

• jemanje diuretikov,

• kemoterapija,

• hude opekline.

Dober vir hranil:

Kalij vsebujejo naslednji prehranski viri:

• Sadje (marelice, banane, kivi, pomaranče, ananas),

• zelenjava (listnata zelenjava, korenje in krompir),

• pusto meso,

• fižol in oreški.

Ali ste vedeli?

Kalij igra ključno vlogo pri ohranjanju električne prevodnosti možganov, zaradi česar ima velik vpliv tudi na samo delovanje možganov. Vpleten je tudi v višje možganske funkcije, kot sta spomin in učenje. Resne bolezni, kot je epilepsija, so povezane z disfunkcijo kalijevih kanalov, ki se lahko pojavijo zaradi pomanjkanja kalija. Kanali so med seboj povezani s široko paleto nevronskih funkcij in lahko pomagajo regulirati električne tokove po vsem telesu.

Kalij sodeluje tudi pri metabolični predelavi hranil, kot so maščobe in ogljikovi hidrati. Ima veliko vrednost pri pridobivanju energije iz hranljivih snovi. Študije so pokazale, da je kalij pomemben tudi pri sintezi beljakovin, ki vplivajo na regeneracijo tkiva, rast celic in splošno uravnoteženo presnovo.