Članki in enciklopedije

Divji kostanj

Latinsko ime:

Aesculus hippocastanum

Divji kostanj zraste tudi do višine 35 metrov in ima podlogovate liste, ki lahko v dolžino merijo 20 cm. Kostanj cveti od maja do junija in na 1 cvet obrodi do 3 plodove kostanja.

Za nabiranje so primerni predvsem kostanji, ki so v polni zrelosti in sami padejo iz bodečega ovitka. Njegove zdravilne učinke najdemo tudi v skorji, plodovih, listih in cvetovih. Plodovi divjega kostanja vsebujejo mešanico triterpenskih saponinov, imenovano escin (do 13 %). Escin krepi napetost oz. tonus venskih sten ter zmanjšuje krhkost kapilar.

Kostanj se uporablja za sledeče zdravstvene namene:

• pri žilnih simptomih,
• za elastičnost in krepitev žilnih sten,
• protivnetno,
• preprečevanju možganske kapi,
• težavah s hemoroidi,
• venskimi razjedami,
• bolečinah, pritiskih in krčih v nogah,
• izboljšanju prekrvavitve kože,
• elastičnosti kože in pomlajevanju.

Zdravilne izvlečke iz divjega kostanja najdemo v različnih oblikah:

MAZILO IZ KOSTANJA

Največkrat se kostanjev izvleček uporablja v obliki mazila, ki se ga direktno nanaša na prizadete dele. Mazilo iz kostanja si lahko doma naredite tudi sami, tako da kostanjeve plodove narežete v mast (maščobo) in vse skupaj dobro prekuhate (10–15 minut), s čimer izločite escin, ki se veže na maščobo. Maščobo dodajte kremi.

TINKTURA IZ KOSTANJA
Kostanjeve tinkture se lahko uporablja v obliki tonika, s katerim izpiramo prizadeti del na telesu.

ČAJ IZ DIVJEGA KOSTANJA

Iz kostanjevih listov se pripravlja čaj, ki lajša izkašljevanje.

OBLOGA IZ KOSTANJA

Kostanjevo oblogo si lahko pripravite iz kostanjeve moke (pomešane z navadno moko) in kisa, ki ga položite na prizadeto mesto in pustite delovati nekaj časa.