Članki in enciklopedije

Kopriva

Latinsko ime:

Urtica dioica

Uporabni del:

Listi, korenine

Druga imena:

Velika pekoča kopriva, koprica, ožarnica, pečnica, žagalica

Splošni opis in zgodovina:

Kopriva je trajnica, ki jo uvrščamo v družino koprivovk. Poznamo več vrst kopriv. Nabiramo liste velike koprive, ki jo prepoznamo po oglatem steblu, poleg tega pa, za razliko od mrtve koprive, tudi opeče. Pekoč občutek sproži histaminska kislina, ki sicer ni nevarna. Kopriva cveti od maja do avgusta. V teh mesecih tudi nabiramo liste in vršičke, korenine pa nabiramo maja in julija.

Rastlina ima dolgo zgodovino uporabe. V preteklosti so vlakna iz stebel koprive uporabljali za izdelavo krp, liste pa za pripravo solate. Od antične Grčije, pa vse do danes, je bila dokumentirana tradicionalna uporaba koprive pri zdravljenju kašlja, tuberkuloze in artritisa ter za spodbujanje rasti las. Vlakna iz stebel koprive so bila najdena v mestih iz bronaste dobe, ko so koprivo uporabljali za izdelavo vrvi in laksa. Iz vlaken so izdelovali tudi papir. Rimljani so s pomočjo koprive spodbujali prekrvavitev v nogah ter učinkovito odpravljali revmatizem.

Raba v prehrani in uporaba:

Koprivine liste lahko uporabljamo kot okusno zelenjavo ali pa z njimi nadomestimo špinačo. Za kuhanje je najbolje izbrati mlade liste, saj so starejši listi grenki. Uporabljamo jih lahko tudi za pripravo pesta, polente in kaše. Koprivo lahko dodamo v zelenjavne smoothije, okusen pa je tudi čaj iz posušenih ali svežih koprivinih listov, s katerim preženemo spomladansko utrujenost.

Koprivo lahko tudi sočimo. Pridobljen sok je zelo močan, zato ga pijemo le v manjših količinah, pomešanega s kakšnim drugim sveže iztisnjenim zelenjavnim sokom.

Iz kopriv lahko pripravimo špinačo – potrebujemo 500 g kopriv, ki jih zmiksamo z električnim mešalnikom, 1 žlico masla in 1 žlico olja, 3 stroke česna, 1 žlico moke, 500 ml smetane za kuhanje, 100 ml vode ter sol in poper. V loncu segrejemo maslo in olje ter primešamo moko. Segrevamo, dokler moka rahlo ne porjavi. Stremo česen, premešamo, da zadiši in dodamo zmiksane koprive. Zalijemo z vodo in smetano. Kuhamo na srednjem ognju 10 minut. Jed pred serviranjem posolimo in popramo po okusu.

Uporaba v zdravstvene namene:

Kopriva ima ugoden vpliv na povišan krvni tlak, zato jo lahko uporabljamo za zdravljenje hipertenzije. Z njeno pomočjo lahko preprečujemo nastanek bolezni srca in ožilja.

Dokazano je, da zavira rast rakavih celic prostate. Prav tako je koristna tudi pri zdravljenju benigne hiperplazije prostate.

Koprivin čaj se tradicionalno uporablja za nego kože, saj analgetične in protivnetne snovi v čaju lajšajo simptome aken, ekcema in drugih kožnih težav. Antioksidanti v čaju lahko pospešujejo celjenje ran in preprečujejo brazgotinjenje.

Najbolj obetavna in dobro raziskana korist koprivinega čaja je povezana z njegovim učinkom na ledvice. Kot močan diuretik lahko koprivin čaj spodbuja zdrav pretok urina.

Koprive so tudi odlično sredstvo za razstrupljanje, saj čistijo kri.

Rastlina je bogat vir hranilnih snovi, še posebej kalcija. Vsebuje pa tudi velike količine rudninskih snovi, zlasti železa, acetilholina, metanojske (mravljinčna) kisline, histamina, vitaminov, klorofila, encimov in snovi, ki znižujejo krvni sladkor.

ODGANJAJO UTRUJENOST – Kadar ste utrujeni, si privoščite sok iz kopriv: dve pesti svežih kopriv prelijte s 100 ml vode in dobro zmiksajte. Jedilno žlico precejenega soka lahko uživate štirikrat dnevno med obrokom.

OČISTIJO ORGANIZEM – Z uživanjem kopriv si lahko izboljšamo črevesno floro ter s tem pripomoremo k hitrejšemu izločanju vode in blata iz telesa. Najpogosteje se v ta namen uživa čaj iz koprivovih listov.

TEŽAVE Z LASMI IN KOŽO – Poparek iz kopriv pomaga pri težavah z izpadanjem las in prhljajem. Poudari pa tudi predvsem temne lase. S poparkom umijemo lase in po tem las ne izpiramo. Podoben poparek lahko uporabimo tudi kot tonik za obraz.

Pri slabokrvnosti ali okrevanju po bolezni ledvic se priporoča sirup iz kopriv. Za pripravo potrebujete 3 litre hladne vode, približno 40 vrhov mladih kopriv, 6 limon in 1 kg sladkorja. Mlade koprive in limone operite pod tekočo vodo in na grobo narežite. Prelijte jih s hladno vodo in pustite stati najmanj 24 ur. Naslednji dan sestavine z rokami dobro ožemite in tekočino precedite. Nato dodajte sladkor in vse skupaj občano premešajte. Ko se sladkor raztopi, kar lahko traja tudi do 10 ur, nastali sirup prelijte v čiste steklenice. Sirup hranite na temnem in hladnem. Uživate ga lahko po žličkah ali pa ga redčite z vodo, pri čemer sok prilagodite okusu.

Ali ste vedeli? Novejša dognanja:

Bor je pomemben mineral v našem telesu, najdemo pa ga tudi v koprivah. Povezujemo ga z ohranjanjem vsebnosti kalcija v kosteh, kar pomeni, da lahko kopriva pomaga preprečiti nastanek osteoporoze.