Članki in enciklopedije

Robida

Latinsko ime:

Rubus fruticosus

Uporabni del:

List, plod, vršički poganjkov

Druga imena:

Korobida, ostroga, stružnica, črna malina

Splošni opis in zgodovina:

Robida je zanimiva rastlina z ostrimi trni in okusnimi plodovi. Poznamo več vrst robid, ki se med seboj precej razlikujejo, znane pa so tudi po dejstvu, da se med seboj izjemno pogosto tudi križajo. V Sloveniji poznamo kar 28 različnih vrst robid, na svetu pa obstaja več kot 170 vrst robid. Pogosto jih najdemo v gozdovih in na njihovih obronkih in sicer na območjih z milimi zimami. Robida ima zeleno steblo z ostrimi trni in 3- ali 7-delne pernate liste, ki lahko ostanejo na rastlini tudi v zimskem času. Cveti v času od maja pa vse do konca avgusta. Ker je nabiranje robid zaradi ostrih trnov precej zahtevno, se ga moramo lotiti na pravilen način.

Natančno poreklo robide je zelo težko izslediti, saj so robide danes razširjene po vsem svetu. Strokovnjaki predvidevajo, da izvirajo iz Azije in Evrope. Grki in Rimljani so jih uporabljali predvsem v medicinske namene, medtem ko so jih Američani uporabljali predvsem v prehrani. Rastlina se že več kot 2000 let uporablja za zdravljenje črevesnih težav in zvišane telesne temperature.

Raba v prehrani in uporaba:

Robide so se v preteklosti uporabljale za pripravo vseh vrst sladic. Danes jih najpogosteje uporabljamo za pripravo čaja, marmelade, sokov, sirupa, tinkture, vina, likerja, kompotov, kisa in želeja.

Čaj lahko pripravimo iz posušenih listov robide – lahko ga pijemo ali samo grgramo. S toplim prevretkom, pripravljenim iz robid, lahko odpravimo afte in vnetje dlesni.

Robide pogosto uporabljamo tudi za pripravo obkladkov in kopeli.

Uporaba v zdravstvene namene:

Robide vsebujejo velike količine vitamina C. Ena skodelica robid vsebuje kar 30,2 miligrama vitamina C, kar je polovica priporočene dnevne vrednosti. Vitamin C je sestavni del nastajanja kolagena v kosteh, veznem tkivu in krvnih žilah. Pomaga nam lahko tudi pri zdravljenju ran, obnavljanju kože, absorpciji železa in pri preprečevanju nastanka skorbuta.

Robide vsebujejo tudi velike količine vlaknin, ki nam lahko pomagajo pri zmanjševanju slabega holesterola, spodbujanju gibanja črevesja, nadzorovanju ravni sladkorja v krvi z upočasnitvijo absorpcije sladkorja in zmanjševanju apetita.

Vitamin K, ki ga prav tako najdemo v robidah, nam pomaga pri strjevanju krvi, kar preprečuje nastanek krvavitev. Ima tudi pomembno vlogo pri metabolizmu v kosteh.

Ali ste vedeli? Novejša dognanja:

Mangan, ki ga najdemo v robidah, nam lahko pomaga pri preprečevanju nastanka osteoporoze in pri zmanjševanju pogostnosti pojavljanja epileptičnih napadov.