Članki in enciklopedije

Šentjanževka je trajna zelika,  ki zraste do višine 70 cm. Prepoznamo jo tudi po nekaterih drugih slovenskih imenih: grilevec, ivanovka, janževka, ivanska roža, krčna zel, roža sv. Janeza, rumena naniknica,....

V zdravilstvu se uporabljajo njeni rumeni cvetovi, ki cvetijo julija:

• pri trebušnih težavah, kot so krči in vnetja,
• opeklinah in različnih poškodbah kože ter
• živčnih boleznih (deluje antidepresivno).

Šentjanževka se uporablja v zdravilne namene že več kot dve tisočletji. Že v starem veku so z njo zdravili somatske in psihične bolečine. V srednjeveški Evropi pa so ji prepisovali magične lastnosti in lastnosti odganjanja zlih sil (hudiča).

Izvleček šentjanževke vsebuje vrsto različnih snovi, ki vplivajo na zgoraj omenjene težave: hipericin, psevdohipericin, hiperforin, flavonoidi, fenolne kisline.

Šentjanževka je zelo raziskana rastlina in zato najdemo trditve, da hipericin zavira dejavnost določenih encimov, kot so monoamino oksidaze (MAO). Monoamino oksidaze degradirajo živčne prenašalce, ki nam dajejo občutek dobrega počutja, harmonije in duševne živahnosti, odgovorne so pa tudi za ureditev razpoloženja in nadzor apetita, tako kot serotonin, dopamin in noradrenalin.

Pomembni so tudi flavonski in flavonolni glikozidi, predvsem glikozidi kvercetina, kot so hiperozid, rutin, kvercitrin in izokvercitrin. Vsi flavonoidi lajšajo bolečine in delujejo protibakterijsko. V cvetovih so biflavonoidi (biapigenin in amentoflavon), ki jih v drugih delih rastline ne najdemo. Amentoflavon deluje predvsem protivnetno in zdravi razjede.

Poleg naštetega, pa šentjanževka vsebuje tudi čreslovine katehinskega tipa (15 %) in procianidine. V žlezah listov, ki so videti kot prozorne pike, je hlapno olje (0,1-1 %). To olje vsebuje predvsem metilbutenol, ki je tudi v hlapnem olju hmelja. V svežih rastlinskih delih, predvsem v zrelih plodovih, so floroglucinski derivati kot npr. hiperforin (2-4 %), ki so po strukturi podobni učinkovinam hmelja in delujejo predvsem protivnetno in protibakterijsko, pa tudi antibiotično ter pomirjajo osrednje živčevje. Hiperforin je dobro topen v olju, zato je za zdravljenje vnete kože najbolj priporočljivo uporabiti oljni izvleček šentjanževke. Substance sorodne hiperforinu, izolirane iz sorodnih vrst, uničujejo celice raka debelega črevesja.

Šentjanževka torej deluje kot:

• Sedativ in blago pomirjevalo.
• Antidepresiv in antiksiolitik.
• Zaradi vsebnosti antibiotikov in hiperforina deluje odlično tudi pri celjenju opeklin in ran.
• Imanin neposredno učinkuje tudi na ožilje, saj znižuje krvni tlak in poveča hitrost, ter globino dihanja.
• Pripravki šentjanževke za lokalno uporabo delujejo protivnetno, protibakterijsko, protiglivično in protibolečinsko. Uporabljajo se predvsem pri poškodbah in vnetjih kože, oteklinah in turih, pikih žuželk, blagih opeklinah in ozeblinah, za lajšanje išiasa, blagih zvinih in mišičnih bolečinah ali bolečinah v hrbtu. Vtiranje olja oz. masaža s šentjanževim oljem pomaga pri lajšanju simptomov revme.

V Nemčiji šentjanževko zelo pogosto predpisujejo kot sredstvo za pomoč pri depresiji in slabem psihičnem počutju. Po nekaterih raziskavah na ljudeh so prišli do ugotovitve, da čaj pripravljen iz šentjanževke in baldrijana uspešneje zdravi od uveljavljenega zdravila diazepam. Vendar je pomembno, da pri uživanju šentjanževek pazite na odmerke, saj lahko prekomerni odmerki delujejo negativno na vaše zdravje in hkrati zmanjšajo učinke morebitnih drugih zdravil, ki jih uživate.

Izvlečki šentjanževke lahko imajo stranske učinke, še posebej ob sočasnem uživanju zdravil, zato se je o tem potrebno posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom.Opozorila pri uživanju šentjanževke:

• Pripravki iz šentjanževke utegnejo zmanjšati koncentracijo v krvi ob sočasni uporabi ostalih zdravil in s tem zmanjša njihovo delovanje – to velja predvsem za zdravila, ki se presnavljajo preko jetrnega encimskega sistema. Zaradi indukcije encimov, lahko šentjanževka vpliva na druga zdravila še približno dva tedna po prenehanju uživanja.
• Zmanjšano delujejo tudi kontracepcijske tabletke ob sočasnem uživanju šentjanževke.
• V primeru uživanja šentjanževke in zdravil za zdravljenje depresivnih stanj, se delovanje teh poveča, hkrati pa se pojavijo tudi neželeni stranski učinki, kot so povišan krvni tlak, znojenje, povišana temperatura in glavobol.
• Nosečnim ali doječim materam se uporaba šentjanževke odsvetuje.
• Lahko pride do kožnih odzivov pri sončenju ali preveliki izpostavljenosti soncu. Pogostnost kožnih odzivov ob jemanju pripravkov iz šentjanževke je po nemških podatkih majhna (en primer na 300.000 bolnikov).