Članki in enciklopedije

Vitamin A

Prednosti uživanja in vloga v telesu:

Vitamin A je v maščobi topen vitamin, ki deluje kot antioksidant. Igra pomembno vlogo pri ohranjanju zdravega vida, nevroloških funkcijah, ohranjanju zdrave kože in mnogih drugih telesnih funkcijah. Kot vsi drugi antioksidanti, tudi vitamin A sodeluje pri zmanjševanju telesnih vnetij, ki jih povzročajo prosti radikali. Uživanje večjih količin prehrane z antioksidanti nas lahko zaščiti pred prezgodnjim staranjem. Antioksidanti so prav tako odgovorni za  izgradnjo močnih kosti, uravnavanje regulacije genov in podpiranje imunske funkcije.

Vitamin A najdemo v dneh oblikah: kot aktivni vitamin A in kot beta karoten. Aktivni vitamin A se nahaja v živilih živalskega izvora in se imenuje retinol, beta karoten pa najdemo predvsem v sadju in zelenjavi. Gre za vrsto karotenoida, ki ga mora naše telo pretvoriti v aktivno obliko, če ga želi uporabiti.

Pomanjkanje in simptomi:

Za pomanjkanje vitamina A so najbolj dovzetni ljudje z dolgotrajno malabsorpcijo maščob. Pomanjkanje se lahko pojavi tudi pri posameznikih s preobčutljivostjo na gluten in pri tistih z motnjami v delovanju trebušne slinavke. Tudi alkoholiki imajo večje tveganje za nastanek pomanjkanja vitamina A.

Pomanjkanje vitamina A je postalo javnozdravstveni problem v več kot polovici vseh držav, zlasti v Afriki in jugovzhodni Aziji.

Pomanjkanje vitamina A pri otrocih lahko povzroči hudo okvaro vida in celo trajno slepoto.

Priporočen dnevni odmerek:

Otroci (1-3 let) potrebujejo dnevno 0,6 mg.

Otroci (4-6 let) potrebujejo dnevno 0,7 mg.

Otroci (7-9 let) potrebujejo dnevno 0,8 mg.

Otroci (10-12 let) potrebujejo dnevno 0,9 mg.

Otroci (13-14 let): deklice potrebujejo dnevno 1,0 mg, dečki pa 1,1 mg.

Mladostniki (15-18 let): deklice potrebujejo dnevno 0,9 mg , fantje pa 1,1 mg.

Odrasli: ženske potrebujejo dnevno 0,8 mg (nosečnice 1,1 mg, doječe matere 1,5 mg) moški pa 1,0 mg.

Stranski učinki ali predoziranje:

Previsoki odmerki vitamina A lahko v našem telesu naredijo več škode, kot koristi. Prekomerno uživanje vitamina A povezujemo z okvarami ob rojstvu, nižjo kostno gostoto in težavami z jetri.

Pojavijo se lahko tudi zlatenica, slabost, izguba apetita, razdražljivost, bruhanje in izguba las.

Dober vir hranil:

Najboljši viri vitamina A so:

• Korenje,

• sladki krompir,

• špinača,

• marelice,

• brokoli,

• maslo,

• jajca,

• sladka rdeča paprika,

• tuna,

• mango.

Ali ste vedeli?

Pomanjkanje vitamina A lahko povzroči slepoto. Če se pojavita nočna slepota in izjemno suhe oči, moramo obiskati zdravnika. Ko težave napredujejo, lahko pride tudi do zamegljenega vida in mehčanja roženice. Brez ustreznega zdravljenja lahko pride do okužbe ali raztrganine roženice in posledično do trajne slepote.